četrtek, 31. december 2009

...

Boli ga ... ko sedi na klopeh preteklosti in se zaveda ...
da je obstal ...
v svetu, ki so ga zlobne govorice poteptale in povedale nepredstavljivo ...

Ona?
Tokrat stoji v vrsti vojaških marionetk ...
Sprašuje se od kdaj?
Kje je ta preskok s katerim je zabeležila in omejila svojo usodo?
Zakaj jo tu nekje na pozlačeni sredini prepušča prokletim omejencem brez kančka vesti in brez trohice dobrote v svojih usranih dušah?

Pa ne da jih obsoja ... le žal mu je ...
ker so vrgli topove na prostrane zelenice in so se vdali brez notranjih bitk ...
Pravi mu, da si je zadušila upanje ...

da masturbira le še na slo ...

in da je telesnost cilj, za katerega živi ...
Najraje bi zaklal boben v ušesu ...

in Nostalgija?
Čivka, da je le ta smrt za notranji mir, past za podgane in britev za žilo ...
Draga .. pljuvaš lastno kri v čisto ogledalo ...
Kako ji razložiti, da sonce vzhaja, zahaja in ne le stoji?
Čuti, da se je zaklenila in spustila plin ...
Ona, ki ga je naučila pesmi ...

Kljub temu, da je do kolen in še dlje njen ... je take ne sprejme ...
Reke tečejo navzdol ... Praviš ti, ki ne znaš sanjati ...
Želi si, da bi ponovno poletela tja, kamor ga je vedno vodila ... in je samo ona znala ...
po rovih podzemlja, labirintih domišljije, po mehkih skalah ... po dežnih kapljah, v katerih je znala videti sebe ... in se smejati na ves glas ...

Ljubi jo, ker ve ...

Dala mu je več kot sebe ... dala mu je njega ...
Ves umazan in bleščeči se čut ...

Pušča ... gnoj mu brizga iz vseh miniaturnih makro por ...
ko zasliši njuno glasbo ... čez katero vrtijo njeno novo predavanje ...
Dodelano do obisti ...
Prepričljivo do te mere, da le dojamemo, da ima konj devet življenj ...
Vendar ne dovoli ... da mu uide del njenih zapisov, ki mu jih je spustila skozi vene ...

Čakal bo ...

na kloniranje ... Na klon sna ...
ker ga ne prepriča več ljubezen mazohistov ... ki kosijo lastno govno ...

in Ona?

Naj ostane pod ruševinami Slavoloka Zmage ...
saj njena prihodnost ne požira njegove sedanjosti ... Ognil se bo futurizaciji ...

Pa vendar ...

Dnevno skoči v njeno gladko ... še vedno sijočo maturantsko obleko in zaigra:
"Dragi ... veš kaj bo sarkazem? Ko si boš ti ... ateist ... na zadnjič postlani rjuhi zaželel mene ... ker si boš priznal ... da obstaja vera, saj ti bo dana potrditev ... Zadovoljen boš ...
"ONA" se pretaka po celicah ...

ki sem jih zalivala namesto tebe ..."

Zapisano: daleč nazaj ...

torek, 29. december 2009

Spoznala sem ga ...

v lokalu ... na kavi ... star okrog šestdeset ... inženir ... z odraslimi otroki ... pogovarjala sva se o religiji ... o tem kaj počnem, kdo sem, kdo je, kaj imava in ČESAR NE ... kje se je potepal ...

Po parih dneh sem dobila naslednji email ...

DEAR MUNIRA GRCIC

1.THANKS FOR OUR TELEPHONE CONVERSATION THIS MORNING. ONLY MISSED YOU YASTERDAY. I SHOULD HAVE GOTTEN IN TOUCH WITH YOU YESTERDAY.

2.I DO APOLOGISE FOR THE RUSHY ELEMENT IN ME.

3 BASED ON OUR DISCUSSION WHEN WE FIRST MET YOU DETAIL LED TO ME YOUR KIND OF JOB AND DESCRIPTIONS THEREOF.

4.I WANT TO BE A BENEFICIARY TO YOUR TYPE OF JOB.

5.DUE TO DELAY PROBLEMS WITH MY PLACE/AREA OF WORK. I WOULD LIKE YOU TO GIVE ME A LOAN OF SHS 2.000.000=OR LESS BASED ON YOUR AFFORDABILITY FOR SCHOOL FEES OF MY CHILDREN.

THIS SHOULD BE DIRECTLY FROM YOU. OF WHICH I SHOULD PAY BACK TO YOU IN 3-5 WEEKS TIME AND AGREED INTEREST RATE.

6.M SECURITY> PASSPORT, AND (LATER)LAND LEASE TITTLE FOR 49 YEARS ALL IN HARD COPIES

7.PLEASE DO NOT FEAR AND I WILL BE A CLOSE ASSOCIATE TO YOU AND PLEASE ALWAYS RING ME YOU ARE IN KAMPALA AND I ALSO PROMISED TO VISIT YOU IN KABALE

8.IF YOU ASSISTED ME ,IT WILL GO ALONG WAY IN ASSISTING THE CHILDREN TO BEGIN CLASSES IN TIME

THANKING YOU MADAM IN ADVANCE

Poznate me ... nisem mu ostala dolžna ... poslala sem ga v osem faking krasnih, lepih mamičinih ...

1. Aja, idiot je pozabil zbrisati "FW" v zadevi :)
2. Za primerjavo: 1 eur = 2,798 shs po URA
3. Priložil je dve kopiji potnega lista
4. Polulala sem se od smeha, ko sem ga prebrala

Uganda ... druge plati, tretje strani


Neki dan me povabijo na "give away" zabavo ... 200 VIP-ovcev, poslovnežev in princev ... nosijo me po rokah, medtem ko med njimi izgledam kot največja kmetica ... so v tradicionalnih cotah z zahodnjaškim pridihom ... show ... tak show, da mi ni jasno, kje sem pristala ... po koncu me odpeljejo domov v Audi-ju ... bogsigavedi katerem ... preveč fancy zame ...

Naslednji dan me bodaboda (taksist na motorju) pusti na cedilu ... ob petih zjutraj ... kljub obljubi ... no ... pomembno je le to, da bo prvi v vrsti za nedeljsko mašo ... nikom ništa ...

Stisnjena v kot avtobusa sedim na tleh ... bus je seveda prenatrpan ... malo deklico postavijo na sredo ... stoječ, oklepajoč se štange kot svoje matere zre v neznano ... matere ni ... oče se oklepa pomembnejšega člana družine ... sina ... mala kasneje skoraj zaspi v mojem naročju, medtem ko se mi ostali posmehujejo ... 8 ur ... 100 km na h ... na raztureni poti ... včasih si želim, da naslednjega ovinka ne bi bilo ...

Stopetinštirideseti potnik na avtobusu je živa kokoš ... ko misliš, da je najhujše mimo, poči guma ... sledita dve uri vožnje s prazno gumo in polnim zvokom ... ja, sem skušala razložiti, pa ni šlo ... sem že omenila, da smo na poti srečali družinico opic in namesto pozdrava s stotimi km na h skoraj eno zbili?

September 2009


ponedeljek, 28. december 2009

Uganda ... prvi vtis


Na eni strani opazim kokoši ... brskajo po smetju ... iščoč hrano ... na drugi strani mati otroka v plastični posodi pred hiško iz kravjega dreka kopa z umazano vodo ... mali vrešči, saj se vode boji ...
Bartenderja vprašam za WC, da mi ključ od nekega manjšega prostora, kjer je namesto kroga v dno zvrtan kvadrat ... ključ sploh ni potreben, vonj bi bilo nujno konstantno luftati ...
Mimo mene se zapelje fantič na kolesu, naloženem s kakih 30 kg zelenih banan ... umika se avtobusu, ki v zakonih narave tu prevlada, saj je večji in močnejši ... trupel ob cesti ni, kot so mi dejali ...

En dan točim debele solze, drugega praznujem z nasmeškom ...

Oni vedno kažejo svojo belo notranjost ust, zato se odločim, da me ne gane in se jim pridružim ...
Na stavbi, kjer še miši ne bi živele, piše HOTEL ... v mestih se dekleta prodajajo, v vaseh je greh kaditi ... če bi v rokah želela na kratko držati male črne sladkorčke, bi potrebovala 54 let dopusta ...
Dekleta so prelepa, moški so moški ... ob večini se počutim varno, saj za dolg sprehod po "divji" celini ne potrebujejo lampe ... grejejo me z ognjem na odprtem in spečejo ananas ... počutim se umirjeno ... le v vodi jim lahko nadvladam ...
Privatnosti si skoraj ne moreš privoščiti, saj se vedno najde kak mali sladkorček, ki v hosti nabira drva ... Hello mzungu, how are U? ... Ogromno je stvari, ki so potrebne prenov ...

Užitek ... sama se čutim del te zmešnjave ...

Ljudje so preveč prijazni in hvaležni že za male pozornosti ... otrok, ki živijo ob jezeru in nimajo "ničesar" (razen enega zvezka, kulija, svinčnika, mila, raztrganih cunj in prelepega nasmeška) je ogromno ... nekega jutra sem se odpravila na sprehod ob jezeru ... sonce se je prebujalo in pot je nanesla mimo osnovne šole ... 100 otrok v rdečih puloverčkih, plavih, usranih in razcapanih uniformah se je zunaj igralo, prepevalo in plesalo ... srečni ... da ne govorim, kaj mi je naredilo iz dlak po celem telesu ...
Malarija je tu nekaj povsem normalnega ... malo temperature, tekočega kakanja in bruhanja ... če je ne zdraviš, je lahko nevarna ... zdraviti tu jo je pa lažje kot pri nas ... zato NE kupujte Lariamov za 100 eur ...
Priljubljena pevaljka je Celine Dion (WTF?!) ... večina ne pozna jazza, kopirajo zahodnjake ... ludo, a vendar zabavno ... vsi plešejo ...

Avgust 2009