torek, 29. december 2009

Uganda ... druge plati, tretje strani


Neki dan me povabijo na "give away" zabavo ... 200 VIP-ovcev, poslovnežev in princev ... nosijo me po rokah, medtem ko med njimi izgledam kot največja kmetica ... so v tradicionalnih cotah z zahodnjaškim pridihom ... show ... tak show, da mi ni jasno, kje sem pristala ... po koncu me odpeljejo domov v Audi-ju ... bogsigavedi katerem ... preveč fancy zame ...

Naslednji dan me bodaboda (taksist na motorju) pusti na cedilu ... ob petih zjutraj ... kljub obljubi ... no ... pomembno je le to, da bo prvi v vrsti za nedeljsko mašo ... nikom ništa ...

Stisnjena v kot avtobusa sedim na tleh ... bus je seveda prenatrpan ... malo deklico postavijo na sredo ... stoječ, oklepajoč se štange kot svoje matere zre v neznano ... matere ni ... oče se oklepa pomembnejšega člana družine ... sina ... mala kasneje skoraj zaspi v mojem naročju, medtem ko se mi ostali posmehujejo ... 8 ur ... 100 km na h ... na raztureni poti ... včasih si želim, da naslednjega ovinka ne bi bilo ...

Stopetinštirideseti potnik na avtobusu je živa kokoš ... ko misliš, da je najhujše mimo, poči guma ... sledita dve uri vožnje s prazno gumo in polnim zvokom ... ja, sem skušala razložiti, pa ni šlo ... sem že omenila, da smo na poti srečali družinico opic in namesto pozdrava s stotimi km na h skoraj eno zbili?

September 2009


Ni komentarjev:

Objavite komentar