torek, 2. februar 2010

Zgodba visečega nahrbtnika


Sem dobro situiran ... visok ... težek ... temen ... pravi maček ... potujem ... mesec dni Peruja, tokrat v Ugandi ... moj prejšnji lastnik me je posodil deklici z veliko ritjo ... med hojo se prav prileže počitek ... se kar ujameva ...
Sprva sem nekaj časa preždel na nekoliko višjem predelu Ugande ... jezero Bunyonyi ... lušten plac ... kasneje sva se z lastnico preselila v mestece Kabale ... tam sem kar nekaj mesecev miroval ... jo gledal kako spi, dela za tisto pojočo dilo s pokrovom, bere, se preoblači in smeji ... imela sva tudi cimro ...
Končno se je odločila za premik ... očitno ji delovno mesto ni ustrezalo ... slišal sem neke pripombe, vendar se ne ubadam ... ženske itak vedno jamrajo ... se pač pretvarjaš, da poslušaš in prikimavaš ...
Sledili so prekrasni vrtovi ... spet neki jamr par dni ... nato premik v Mpalo ... z neko drugo teto ...

Tu je bolj vroče ... in več smeha ...

Obesili sta me na zid ... všeč mi je, saj od tu lažje opazujem ... vedno nekaj dogaja ... soba je nekoliko daljša ... sprva je bila naga, nato sta od nekod privlekli mizo, stola, omaro z zadrgo, dve blazini in mreži ... nekega strica, ki piska, če štroma zmanjka ... na živce mi gre ... zvečer me zbuja ... čakam priložnost, da pljunem nanj ... samo še domet ocenim ...
Za mano je kopalnica s straniščno školjko ...
Včasih slišim krik izpod tuša ... baje je voda mrzla ... hehe ... saj je prav tako ... babi toliko gobcata, da jima prav privoščim ledeno prho ...

Ampak sta pojavi ...

Poslušata glasbo ... enkrat ni ene, drugič druge, velikokrat obeh ... visita za tisto pojočo dilo, skačeta, plešeta, pereta cunje na roke ... ena poje ... in to zelo lepo ...
Druga s papučo leta po sobi in pešta ogromne gnojaste ščurke ter tiste male leteče zadeve, ki pikajo ...
Mislim, da so zidovi potrebni ... potrebni pleskanja ...
Velikokrat prostor zasmrdita z nekimi sprejastimi zadevami ter zbežita ven ... mrčes pocrka, medtem ko slišim njun glas na strehi ...
Pred mano je štrik s cunjami ... pod mano električni kuhalnik ...

He ... kako kolneta, ko stric začne piskati ...

Zraven kuhalnika je ogromno nekih začimb ... pa Kimbo ... kot naša Rama ... čajčki, med, žarnice, Vim, kećap, baterijska svetilka, vžigalice, sveče, zobotrebniki ter od dedka pipa ...

Ko kuhata, smrdim ... kot ljudje, ki prihajajo iz kitajskih restavracij ...

Imata tudi obiske ... čokoladni ljudje se pojavijo na vsake toliko ... smeh, debate in glasba ...
Občasno prižgeta neke palčke ... pravita jim dišeče ... meni smrdijo ...

Mislim, da sem zaljubljen ... ta druga teta ima sexy torbo ... pozicionirana je na drugi steni ... simpatična rdečelaska ... za zdaj samo flirt ...
... držite pesti ...