Ni ga lepšega, kot vrniti se ... ali nikoli ne oditi ...
Fascinantno je, kako ne izgine ... vonj ostaja tak, kot je obstal ...
Tudi distanca ne zakrije želje ... Tudi fizični kontakt ostaja pristen.
Le notranje vojne lahko izbrišejo kroge, ki se kot celice obnavljajo. Le te vojne lahko izbrišejo nikoli napisane ... in nikoli preverjene teorije ...
Pa je bolje, da visijo ... vse resnice.
Lepo te je bilo videti ... Čutiti?
Kako egoistično te vedno imam le zase. Napolnim ego, ko in kot si te želim ... Nevsiljivo ... nedojemljivo ... in vedno mi daš ... natanko toliko kot potrebujem.
Zavrtela sem neki film ... nekje vmes ... nekje v svoji glavi ... nekaj par sekund ... ki so se zdele dolge kot ples ...
Danes nosim stare bokserice. Obljubim, da le danes ... ker je lažje ... verjetno ... ker lažem ... sigurno.
Zapakiram te del v kovček ... in odnesem s seboj. Da ne pozabim ... da to in tako hočem ...
v vijoličasto nebo raste oranžen cvet. Željno napenja dišeče liste, da se bočijo v skodelo. Cvet bo zajel nebo! Kakšna slast: cveteti, dehteti, želeti, objeti.
Iz žarečega cvetnega dna odtekata nektar in čas. Kot prej vijoličasto sije nedosežna kupola neba.