...

Boli ga ... ko sedi na klopeh preteklosti in se zaveda ...
da je obstal ...
v svetu, ki so ga zlobne govorice poteptale in povedale nepredstavljivo ...

Ona?
Tokrat stoji v vrsti vojaških marionetk ...
Sprašuje se od kdaj?
Kje je ta preskok s katerim je zabeležila in omejila svojo usodo?
Zakaj jo tu nekje na pozlačeni sredini prepušča prokletim omejencem brez kančka vesti in brez trohice dobrote v svojih usranih dušah?

Pa ne da jih obsoja ... le žal mu je ...
ker so vrgli topove na prostrane zelenice in so se vdali brez notranjih bitk ...
Pravi mu, da si je zadušila upanje ...

da masturbira le še na slo ...

in da je telesnost cilj, za katerega živi ...
Najraje bi zaklal boben v ušesu ...

in Nostalgija?
Čivka, da je le ta smrt za notranji mir, past za podgane in britev za žilo ...
Draga .. pljuvaš lastno kri v čisto ogledalo ...
Kako ji razložiti, da sonce vzhaja, zahaja in ne le stoji?
Čuti, da se je zaklenila in spustila plin ...
Ona, ki ga je naučila pesmi ...

Kljub temu, da je do kolen in še dlje njen ... je take ne sprejme ...
Reke tečejo navzdol ... Praviš ti, ki ne znaš sanjati ...
Želi si, da bi ponovno poletela tja, kamor ga je vedno vodila ... in je samo ona znala ...
po rovih podzemlja, labirintih domišljije, po mehkih skalah ... po dežnih kapljah, v katerih je znala videti sebe ... in se smejati na ves glas ...

Ljubi jo, ker ve ...

Dala mu je več kot sebe ... dala mu je njega ...
Ves umazan in bleščeči se čut ...

Pušča ... gnoj mu brizga iz vseh miniaturnih makro por ...
ko zasliši njuno glasbo ... čez katero vrtijo njeno novo predavanje ...
Dodelano do obisti ...
Prepričljivo do te mere, da le dojamemo, da ima konj devet življenj ...
Vendar ne dovoli ... da mu uide del njenih zapisov, ki mu jih je spustila skozi vene ...

Čakal bo ...

na kloniranje ... Na klon sna ...
ker ga ne prepriča več ljubezen mazohistov ... ki kosijo lastno govno ...

in Ona?

Naj ostane pod ruševinami Slavoloka Zmage ...
saj njena prihodnost ne požira njegove sedanjosti ... Ognil se bo futurizaciji ...

Pa vendar ...

Dnevno skoči v njeno gladko ... še vedno sijočo maturantsko obleko in zaigra:
"Dragi ... veš kaj bo sarkazem? Ko si boš ti ... ateist ... na zadnjič postlani rjuhi zaželel mene ... ker si boš priznal ... da obstaja vera, saj ti bo dana potrditev ... Zadovoljen boš ...
"ONA" se pretaka po celicah ...

ki sem jih zalivala namesto tebe ..."

Zapisano: daleč nazaj ...